Izhodišče razstave akademskega kiparja in intermedijskega umetnika Zorana Srdića Janežiča: Raz-glednice predstavlja umeščanje umetniških del v javni prostor kar je ena osrednjih tematik, ki zanimajo avtorja tekom zadnjih dveh desetletij. Med njegovimi razvitimi opusi se z njo ukvarjajo urbane intervencije oziroma, kot jih sam poimenuje, kiparski sprehodi, dejanski predlogi za postavitev spomenikov, pa tudi monitoring umetnin v javnem prostoru, premišljanje (esejistični zapisi) in ukvarjanje z javnimi postavitvami.

Bolj določeno avtor razvija misel, da so predlogi oziroma makete za kiparske postavitve v javnem prostoru (bodisi spomeniki, bodisi umetniške postavitve) že sami umetniška dela. Umetnostna zgodovina je polna primerov dobrih maket, ki pa niso uspela postati javna dela: npr. model za Prešernov spomenik Bernekerja ali pa predlog za Cankarjev spomenik Bulovec Mrak. Če pustimo ob strani, kakšna bi bila možna postavitev spomenika, je tisto, kar nam ostane, maketa sama, ki pogosto predstavlja dragoceno umetniško idejo. V avtorjevem izhodišču forma osnutka tako ne nastopa zgolj kot študija, ampak kot samostojno umetniško delo. Bernekerjevega ali Bulovčinega osnutka ne obravnava kot samostojen kip, ampak kot izhodišče za razmislek o sodobni novi umetniški formi, saj predlog umetnine v javnem prostoru lahko nastopa kot samostojno umetniško delo tudi, če ni realizirano v predlaganem prostoru, velikosti in materialu. V tem konceptu moramo brati Srdić Janežičevo intermedijsko usmeritev. Umetniško delo Raz-glednice nastopa kot ideja in v virtualnem okolju s tematiko kanjona Kokre.

Kot vstop v razumevanje ideje razstave Zoran Srdić Janežič pred- stavlja tako študijsko gradivo kot tudi štiri predloge, ki jih je razvil za javne razpise (skupaj z arhitektoma Cvetom Kuneševičem in Lidijo Dragišič) in v njih vidi umetniške rešitve za vizualni vtis, pa tudi funkcionalnost javnega prostora in ki jih kot samostojna dela razvija naprej v svojem delu. Med študijami nastopajo različne karte, zgodovinski viri in literatura: kopija knjižice Likovna oprema urbanega prostora, kjer so kranjski umetniki v sodelovanju s tedanjim direktorjem Gorenjskega muzeja, dr. Cenetom Avguštinom, pripravili predloge umetniških postavitev v javnem prostoru v Kranju.

Prizorišče kanjona Kokre je bilo konec šestdesetih in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zelo aktivno tako zaradi akcij skupine OHO kot tudi zaradi javnih umetniških intervencij in del Vinka Tuška, kar je še eno presečišče v študijskem polju razstave.

Glavni del razstave je sestavljen iz študije Kanjona Kokre, ki ga avtor v virtualnem polju poseli s štirimi predlogi, pripravljenimi z arhitektom Kuneševičem kot oplemeniteno oziroma razširjeno resničnost, ki jo lahko gledalci podoživijo preko AR kode v kanjonu Kokre. Dodatne študije kanjona zajemajo fotogrametrijo, računalniško generirane podobe, pa tudi načrte za prihodnjo mobilno

enoto, s katero bo Srdić Janežič pridobival podatke o Kokri in jih sestavljal v razvojni model opolnomočenja kanjona in pridobivanja statusa bitja za kanjon-reko. To bitje umetnik ne določa s pravnim statusom kot ga ima npr. novozelandska reka Te Awa Tupua, ki je bila leta 2017 med prvimi priznana kot nedeljiva in živa celota, ampak kot kibernetično entiteto, ki bi lahko v prihodnosti skrbela tako sama zase kot za sodelovanje s kranjskimi umetniki in za vključevanje umetnosti v svoje okolje.

Martina Marenčič

Raz-glednice

2. – 20. avgust 2022
Mala galerija Društva likovnih umetnikov Kranj

Avtor: Zoran Srdić Janežič
Soavtorji arhitekturnih predlogov: Cveto Kunešević, Lidija Dragišič
3D modeliranje: Cveto Kuneševič
3D print in elektronika: Erik Krkač
Fotogrametrija in programiranje: Matic Potočnik
Tisk: Artiko
Ulivanje maket iz brona: Livartis
Kustosinja: Martina Marenčič

Zahvala: David Klemenčič, Dušan Zidar, Barbara Ravnik, Narodna galerija, Mestna občina Kranj – Urad za okolje in prostor: Janez Ziherl, Gorenjski Glas: Igor Kavčič, Jure Kamšek

Produkcija: Zavod za sodobne kiparske raziskave, 2022
Koprodukcija: Likovno društvo Kranj
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije