Komunikacija, paradigma ki povezuje celotno razstavo ter v večji meri Macuhov opus, vzpostavlja unikatno pozicijo dialoga med gledalci ter umetniškimi deli, saj čez
celotno razstavo le ta nenehno prehaja od simbolnega k realnemu. Ontološka pozicija obeh subjektov, umetniškega dela kot gledalca, tako nenehno drsi iz
prostora v prostor ter odstira komunikacijske priložnosti med slednjima.

Delo z naslovom Heksalog, skupina petih skulptur, nas privabi z vstopom v prostor, kjer nemudoma vzpostavi dialog z obiskovalci in vzpostavi takojšnjo vzporednico s
tistim, kar nas čaka v nadaljevanju. Delo, ki je nastalo leta 2007, že ob prvem soočenju povabi k vzpostavitvi dialoga med njim samim ter gledalcem, pa tudi če je ta le nakazan.

Odnos v komunikaciji med subjekti se v Macuhovem delu nadaljuje z zgodbami prvič zbranimi v domu starejših v Gornjem gradu, kjer je v prostih pogovorih vzniknila
vsebinska točka, življenja kot popotovanja. Vstopna točka drugačne perspektive in vzroka komunikacije je bila predpostvaka za Macuhovo nadaljno raziskovanje zgodb
po osebnih popotovanjih v tuje kraje preko poetičnih, na določenih točkah osebnih, mnogoterih kompleksnih oblik migracij sodobnega človeka.

Izhajajoč iz svoje osebne ter hkrati kolektivne izkušnje različnih zgodb, ki jih zasleduje v svojem opusu, je s skupino Dr. Xenia, ki ga sestavljajo Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Iva Tratnik in Simon Macuh, ki so v okviru festivala Mesto žensk ustvarili video Hišica iz kart. Drugačna oblika popotovanja, ki jih piše življenje, vstopa z njihovo intevencijo že v polje absurdnosti in nehotenja sobivanja. Pot z vlakom, ki jih je odpeljala iz Celja v Imeno, se konča ravno nekaj sto metrov pred mejo. Kljub obstoječi in nekoč aktivni železniški liniji, ki je peljala vse do Kumrovca in še naprej, se le ta danes povedno konča pred zaraščenimi tiri tik pred mejo. Hiša iz kart, ki jo na poti poskušajo sestaviti člani in članice skupine, postane skoraj že Sizifovo dejanje. Venomer v dosežku cilja, zaključnega trenutka le za to, da se ta venomer spodleti. Skoraj tako obnemelo dejanje, kot v pri Macuhovem delu Skulptura za na pot, statičnih a vendarle sanjajočih potencialih sodobne mobilnosti.

Vselej se Simon Macuh pomika v različnih realnih ali abstraktnih prostorih komunikacije in vzpostavitve različnih oblik ter posledice teh. Izhajajoč iz perspektive vstopa osebnega, že skoraj intimnih dejanj, zgodb ter situacij razvija mnogotere komunikacijske predpostavke realnega časa in prostora. Kot v instalaciji Poslušati je umetnost, katera nosi raznovrstne kontekste umestitve v javni prostor ter vzpostavlja nove družabne komunikacijske prostore.

Miha Satler

Simon Macuh, rojen 08. 08. 1971 v Celju, živi v Nazarjah. Leta 2003 je zaključil študij filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izobraževanje je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2010 zaključil študij kiparstva. Svoja dela gradi na način, kjer pogosto izhaja iz teorije, ki jo uporablja kot miselno in konceptualno izhodišče, katerega z umetniškimi pristopi prevede v prakso. Pri tem se najpogosteje opira na Josepha Beuysa, Jacquesa Rancièra, Michela Foucaulta, Bertolta Brechta in podobne. Formalno kot vsebinsko ga zanimajo družbena razmerja, zato se pogosto povezuje z drugimi posamezniki ali skupinami. Večina njegovih del kontekstualizira ekosisteme kulturnih in naravnih okolij, ki jih dogodkovno in procesualno zapreči v določeni lokaliteti, s prevladujočo humanistično perspektivo. Te procese lahko interpretiramo v njegovih delih kot na gradnjo socialne skulpture, ki se najpogosteje udejanja v javnem prostoru. V svojih delih združuje različne medije ter z njimi kar se da eksperimentira v njihovi sopostavitvi. V zadnjem času se v svojem raziskovanju primarno posveča polju slušnih  fenomenov in poslušanja. Macuh je med drugimi član večih umetniških kolektivov, kot so SIVA, Dr. Xenia, Zeleni zvoki, pogosto pa sodeluje tudi pri produkcijah in tehničnih izvedbah drugih avtorjev in skupin.

Drugi

15. 9. –20. 10. 2022
Galerija Kemijskega inštituta

Avtor: Simon Macuh
Kustosinja: Miha Satler

Produkcija: Zavod za sodobne kiparske raziskave, 2022
Koprodukcija: Kemijski inštitut
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije